Odvetniška storitev (storitev) je delo, ki ga odvetnica opravi v smislu določb Zakona o odvetništvu za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa. Spodaj najdete nekaj izmed najpogostejših.
Podrobnejši opis storitve si lahko ogledate tako, da kliknite na okvirček z naslovom.
Mediacija
Mediacija je strukturiran, vendar neformalen, prostovoljni postopek zaupne narave.
Prednosti mediacije so: Hitrost in stroškovna učinkovitost: Mediacija je pogosto hitrejši in cenejši postopek v primerjavi s sodnimi postopki.
Povsem zasebno: Za razliko od sodnih postopkov, ki so lahko javni, mediacija zagotavlja zasebnost vsem vpletenim stranem. Načelo zaupnosti je eno pomembnejših načel v mediacijskem postopku.
Prilagodljivost in avtonomnost: Stranke lahko oblikujejo rešitve, ki najbolj ustrezajo njihovim individualnim potrebam, namesto da se zanašajo na odločitev tretje osebe, ki je vezana na konkretni tožbeni zahtevek. Stranki sta v postopku mediacije popolnoma avtonomni, mediator jima le pomaga ter ju pravilno usmerja do skupne rešitve
Osebni pristop: Vsaka mediacija je edinstvena, saj se prilagaja specifičnim potrebam in okoliščinam strank. Ta osebni pristop omogoča globlje razumevanje in večjo empatijo, kar običajno vodi do bolj trajnostnih rešitev.
Nevtralnost mediatorja: Mediator ne zastopa interesov strank in je popolnoma nepristranski. Mediator skozi celoten proces usmerja stranke k iskanju rešitev, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju, ne da bi sodil ali odločal o zadevi.
Priprava pravnega mnenja
Na vseh področjih dela odvetnica po naročilu strank izdela pravna mnenja. Pravno mnenje obsega preučitev konkretne situacije in podano objektivno mnenje, glede na dokumentacijo, katero ji stranka posreduje, zakonodajo, pravno teorijo in sodno prakso.
Izdelavo pravnega mnenja je priporočeno naročiti kadar vam zakonodaja ni povsem jasna oziroma, ko ne veste kako posamezni člen oziroma pravno področje izvajati v praksi, pri konkretnih primerih (npr. kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe, osebnega stečaja,…). Pravno mnenje je predvsem smiselno izdelati preden se podajate v sodni postopek. V primeru, da ste že v sodnem postopku, se pravno mnenje izdela ob vednosti vašega izbranega odvetnika.
Odškodnina za primer prometne nesreče
Odškodnina vam pripada v najrazličnejših primerih prometnih nesreč. Do odškodnine ste upravičeni, če ste bili poškodovani v prometni nesreči, ki je nastala po tuji krivdi, če ste bili poškodovani v prometni nesreči kot sopotnik, pešec ali kolesar, če je povzročilo prometno nesrečo neznano vozilo ali pa voznik iz tujine. Poleg tega pa ste upravičeni do denarne odškodnine tudi v primeru, če ste se poškodovali v prometni nesreči, ki ste jo povzročili sami (AO-PLUS zavarovanje).
V primerih, ko vam pripada odškodnina, pa je ta lahko precej različna. Odškodnina je odvisna tako od obsežnosti poškodb, kot tudi od vašega ravnanja takoj po nesreči. Zato je pomembno, da odvetnico nas za primer odškodnine kontaktirate v najkrajšem možnem času, da bi bila odškodnina za vaše poškodbe čim bolj primerna in pravična.
Odškodnina v primeru poškodbe na delovnem mestu
Tudi v različnih primerih nesreč na delovnem mestu vam pripada odškodnina. Tako ste upravičeni do odškodnine, če ste se poškodovali na delovnem mestu pri opravljanju dela, na službenem potovanju, ravno tako pa tudi v primeru, če na vašem delovnem mestu ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost in zdravje pri delu… Za prisojeno odškodnino je pri nesreči na delovnem mestu zelo pomembno pravilno ravnanje, saj se v primeru nepravilnega ravnanja nesreča ne bo štela za nesrečo na delovnem mestu in v najslabšem primeru ne bi bili upravičeni do odškodnine. Zato je pomembna ažurnost, pri čemer pa vam odvetnica lahko pomaga, če jo pokličete v najkrajšem možnem času po nesreči pri delu.
Nesreča na javnem mestu
Tudi v primeru nesreče, ki se vam pripeti na javnem mestu,vam pripada odškodnina. Tako vam pripada odškodnina, če se vam pripeti nesreča na cesti, pločniku, trgu… Ravno tako ste upravičeni do odškodnine v primeru nesreče na javni prireditvi, javnem zborovanju ali organiziranem koncertu. Velikokrat pa pride do nesreč ob različnih športnih aktivnostih. Zato je pomembno, da se zavedate, da vam pripada odškodnina tudi v primeru nesreče, ki se vam je pripetila na smučišču, na plaži ali na kopališču. Ravno tako pa vam pripada odškodnina v primeru, ko se zgodi nesreča ob uporabi sredstev javnega prevoza ali pa na javnem postajališču.
Nesreča v zasebnem prostoru
Nesreče pa se dogajajo tudi v zasebnih prostorih. Tudi v teh primerih vam pripada odškodnina za poškodbe, ki ste jih doživeli ob nesreči, ki se vam je pripetila bodisi pred trgovskim centrom, bodisi v samem centru, v trgovini, butiku ter ostalih prodajalnah. Do odškodnine ste upravičeni tudi v primeru poškodbe, ki se vam je pripetila pred ali v restavraciji, baru ali pubu. Poleg omenjenih situacij pa vam odškodnina pripada tudi v primeru, če se vam nesreča pripeti v stanovanjski hiši, v bloku ali stolpnici.
Smrt ali težja invalidnost bližnjega
Če se pripeti huda nesreča osebi ter ob tem bodisi izgubi življenje, bodisi postane težji invalid, to prizadene tudi njene bližnje ter zaradi tega pusti posledice tudi pri njih. V primeru, če je prišlo do takšne situacije, ste upravičeni do odškodnine. Kot bližnji se štejejo ožji družinski člani, to pa so vaši otroci, zakonec oziroma zunajzakonski partner, starš… Takšni primeri so lahko zelo kompleksni in je njihovo dokazovanje lahko zapleteno. Z obrazloženo situacijo vam bo odvetnica pomagala do ustrezne rešitve ter vam svetovala kako ravnati in katero dokumentacijo pridobiti.
Storitve za delavce
- v zvezi s sklepanjem in spremembami pogodbe o zaposlitvi;
- v zvezi z postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi (redna, izredna odpoved, zagovor v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi);
- v zvezi s postopki varstva pravic delavcev (npr. zaradi premalo odmerjenih dni dopusta, zaradi nezakonite razporeditve delovnega časa, ipd.);
- v zvezi z uveljavljanjem denarnih terjatev zoper delodajalca;
- v zvezi z disciplinskimi postopki;
- v zvezi z odškodninskimi postopki zoper delodajalca (npr. zaradi mobinga);
- v sodnih postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči;
- v upravnih postopkih pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, pri Jamstvenem in preživninskem skladu Slovenije, ipd.
Storitve za delodajalce
- dajanje pravnih nasvetov in mnenj glede vprašanj, ki zadevajo veljavno zakonodajo oz., ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti pravnih subjektov;
- opravljanje razgovorov z vodstvom, s strokovnimi službami in predstavniki delavcev naročnika na sedežu naročnika ali na sedežu odvetniške pisarne;
- pregled in izdelava sporazumov, pogodb in listin;
- priprava splošnih aktov;
- priprava pogodb o zaposlitvi in drugih posamičnih aktov (odredb, delovnih navodil in sklepov);
- vodenje in izvedba postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi;
- vodenje drugih delovnopravnih postopkov pred organi naročnika;
- zastopanje pred državnimi organi, javnimi zavodi, inšpekcijami, prekrškovnimi organi in drugimi državnimi institucijami oz. nosilci javnih pooblastil (npr. Zavodom za zaposlovanje, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugimi);
- priprava različnih zahtevkov (odškodninski zahtevki) in opominov pred tožbo;
- sestava in vlaganje tožb, odgovorov na tožbe, pripravljalnih vlog in ostalih vlog na pristojna sodišča;
- zastopanje pred vsemi sodišči, Vrhovnim sodiščem RS, Ustavnim sodiščem RS in Upravnim sodiščem RS v Republiki Sloveniji.
Ločitev ali razveza zakonske zveze
Ločitev oziroma razveza zakonske zveze je pogosto zapletena največkrat s psihološkega vidika medtem, ko je s pravnega predvsem odvisna od tega, ali imata zakonca skupne otroke in/ali skupno premoženje. V primerih, ko zakonca nimata skupnih otrok in premoženja, je mogoče izpeljati sporazumno ločitev, in sicer v razmeroma kratkem času.
V drugih primerih, ko zakonca zakonske zveze ne moreta izpeljati sporazumno, pa mora eden od zakoncev vložiti tožbo na ločitev oziroma tožbo na razvezo zakonske zveze.Odvetnica vam nudi svetovanje v zvezi z vašim primerom, za vas sestavi predlog za razdružitev skupnega premoženja ali sporazum za razdelitev skupnega premoženja in po potrebi uredi zastopanje v sodnem postopku.
Storitve v okviru sporazumne ločitve, razveze
- sestava sporazuma o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema,
- sestava sporazuma o delitvi skupnega premoženja,
- sestava sporazuma o tem, kdo od zakoncev ostane ali postane najemnik stanovanja in
- preživljanje zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.
Vsi ti sporazumi so namreč potrebni za sporazumno razvezo zakonske zveze, v primeru, da obstajajo okoliščine, ki jih je potrebno dogovoriti. Tak sporazum mora biti sicer sestavljen v notarski obliki, zato je obisk notarja neizogiben, vendar pa s pomočjo odvetnika vse morebitne nejasnosti predhodno rešite in je ločitev pred sodiščem samo še formalni postopek.
Ločitev s tožbo
Postopek za razvezo, v kolikor med zakoncema ne pride do sporazuma, se začne z vložitvijo tožbe enega izmed zakoncev. Za razvezo zadostuje, da je zakonska zveza postala nevzdržna za enega od zakoncev. Razlog za razvezo načeloma ni pomemben, prav tako ni pomembno, kateri od zakoncev je ustvaril razmere, da je zakonska razveza postala nevzdržna. Sodišče pred glavno obravnavo, vedno predlaga mediacijo, v okviru le-te pa imata zakonca možnost rešiti odprta sporna vprašanja in postopek zaključiti s sodno poravnavo.
Razveljavitev zakonske zveze
Razveljavitev zakonske zveze je potrebno zahtevati pred sodiščem in veljajo enaka pravila kot pri razvezi zakonske zveze. V nekaterih primerih lahko zahteva razveljavitev zakonske zveze (34. Člen ZZZDR), poleg zakoncev tudi vsak, ki ima pravni interes (dediči zapustnika) in državni tožilec.
Na podlagi ZZZDR je zakonska zveza neveljavna iz naslednjih razlogov:
- pri sklenitvi zakonske zveze nista prisotna oba zakonca (le iz posebnih razlogov je lahko en zakonec zastopan po pooblaščencu),
- zakonca ob sklenitvi nimata namena skupnega življenja,
- njuna sklenitev ni svobodna (privolitev je bila izsiljena ali dana v zmoti),
- jo sklene mladoletna oseba, brez dovoljenja CSD in staršev,
- jo sklene oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna,
- jo sklene nekdo, ki je že poročen,
- jo skleneta ožja sorodnika.
Preživljanje med starši in otroci
Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajati. Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. V primeru, da se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev.
Preživljanje med zakonci
V primeru prenehanja zakonske zveze sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino, že v postopku za razvezo zakonske zveze ali pa s posebno tožbo v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.
Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca tudi zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.
Sodna in izvensodna izterjava dolga
Odvetnica vam je na voljo s celotnim prevzemom izterjave in izvršbe dolgov vaših dolžnik. Še pred sodnim postopkom poziva vaše dolžnike, pisno in telefonsko ter se z vašimi dolžniki dogovarja za obročno poplačilo.
Še posebej je takšen način izterjave dolga prijaznejši, kadar gre za vašega poslovnega partnerja ter vam omogoča, da boste tudi v nadaljevanju poslovali z vašimi dolžniki.
V primeru neodzivnosti oz. neplačila vašega dolžnika, odvetnica za vas vloži predlog za izvršbo na pristojno sodišče. Predlog za izvršbo je lahko podan na podlagi verodostojne listine (račun, IOP,…) ali izvršljivega naslova (sodna odločba,…).
Pravočasno se odločite za pravno pomoč v postopkih izterjave dolga oz. izvršbe in ne čakajte, da bo vaš dolžnik zašel v likvidnostne težave in morebitno blokado transakcijskih računov.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja
V primeru odvzema vozniškega dovoljenja lahko do pravnomočnosti postopka o prekršku predlagate vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Odvetnica vam sestavi predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in ga posredujemo na pristojno sodišče.
Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
V roku 15 dni od pravnomočnosti predmetnega sklepa lahko vložite predlog za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Odvetnica vam sestavi predmetni predlog, ga posredujemo na pristojno sodišče in vam pomaga, da kljub pravnomočni obsodbi za prekršek, katerega posledica je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ohranite ta dragoceni dokument.
Zapuščinski postopek
Zapuščinski postopek je posebni sodni postopek. Njegov namen je, da se ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine pripadajo dedičem, volilojemnikom in drugim upravičenim osebam.
V zapuščinskem postopku se zgolj določijo deleži posameznih upravičencev na zapuščini, podedovanem premoženju. Fizična delitev zapuščine načeloma ni predmet postopka.
Darilna pogodba
Darilna pogodba predstavlja enega od načinov, kako se lahko še pred smrtjo ali pa prav za primer smrti (darilna pogodba za primer smrti) razdeli premoženje ali del premoženja. Čeprav se z darilno pogodbo zaveže le darovalec, se mora za nastanek pogodbe druga stranka, to je obdarjenec, z darilom strinjati.
Oporoka
Zapustnik lahko v času življenja izrazi svojo željo po delitvi svojega premoženja po svoji smrti. S tem ‘prepreči’ dedovanje po pravilih, določenih v zakonu. To naredi tako, da sestavi eno izmed oblik oporoke, določene v zakonu, ta pa predstavlja njegovo izjavo volje razpolaganja s svojim premoženjem. Tako njegovo premoženje dedujejo osebe, katerim ga zapustnik želi nakloniti.
Zapustnik s tem izrazi svojo voljo, ki je do neke mere svobodna. Obstajajo namreč določene omejitve, ki njegovo voljo nekoliko omejujejo. Največja omejitev so nujni dediči, s katerimi se srečujemo ob skoraj vsakem primeru dedovanja. Nujni dediči so določene skupine zapustnikovih bližnjih, za katere predvideva zakon, da jim pripada določen del zapuščine tudi, če jim zapustnik v oporoki ni naklonil ničesar.
Izpodbijanje veljavnosti oporoke
Če ugotovimo, da oporoka ne vsebuje predpisanih lastnosti in predpostavk, jo lahko izpodbijamo in s tem dosežemo, da ta postane neveljavna. Oporoka je izpodbojna, če se z njo prikrajšajo pravice nujnega dediča ali določajo dediča, ki po zakonu ni možen.