Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je veljavna, če je sestavljena v eni izmed oblik, ki jih določa zakon in pod pogoji, ki jih določa Zakon o dedovanju. Poznamo različne vrste oporok: lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami, sodna oporoka, oporoka v obliki notarskega zapisa in druge. Tokrat bom izpostavila lastnoročno oporoko in pisno oporoko pred pričami.
Lastnoročno oporoko mora oporočitelj napisati in podpisati sam z lastno roko (torej, ne na računalnik). Oporoka je veljavna, kljub temu, da v njej ni naveden datum, kdaj je bila napravljena. Seveda pa je priporočljivo, da se datum kljub temu navede.
Pri pisni oporoki pred pričami ni pomembno kdo jo napiše, lahko je napisana tudi na računalnik, pomembno je le, da oporočitelj oporoko, ki jo je napisal nekdo drug, sam lastnoročno podpiše in izjavi, da je to njegova oporoka ob prisotnosti dveh polnoletnih prič. Prav tako se na sami oporoki podpišeta obe oporočni priči s pristavkom, da se podpisujeta kot priči, vendar ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.