Zakon o dedovanju v 137. členu določa, da odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.
Izjemoma pa se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.
Sporazum skleneta prednik in njegov potomec v obliki notarskega zapisa v prisotnosti dveh prič. Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini.
Bližina sorodstva ni pomembna, prav tako ni relevantno, ali bi bil potomec v času odpovedi lahko poklican k dedovanju po predniku. Odpoved velja za dediščino, ki bi jo dobil po zakonu kot v tudi v okviru nujnega dedovanja.
