Če delodajalec med trajanjem ali ob koncu poskusnega obdobja ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, ima možnost redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. V takem primeru je odpovedni rok sedem dni. Alternativno lahko delodajalec in delavec namesto odpovednega roka (delnega ali celotnega) skleneta dogovor o ustreznem denarnem nadomestilu, kot je določeno v 125. členu v povezavi s 96. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Glede odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ZDR-1 v 125. členu določa, da je delavec upravičen do odpravnine, ki je določena za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Delavčeva pravica do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je urejena v 108. členu ZDR-1. Osnova za izračun odpravnine je v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZDR-1 povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Minimalna zakonska višina odpravnine je urejena v drugem odstavku 108. člena ZDR-1. Tako pripada delavcu odpravnina, če je bil zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 10 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače, če je bil zaposlen pri delodajalcu od 10 let do 20 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače in če je bil zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače.
Če bo torej delavcu pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, je torej pomembna skupna delovna doba delavca pri delodajalcu, pri čemer delavcu odpravnina pripada le v primeru, če je pri delodajalcu (skupno) zaposlen več kot eno leto, v nasprotnem primeru mu odpravnina ne pripada.
