Kadar zapustnik ne napiše oporoke, nastopi dedovanje po zakonu.
Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku njegovi potomci in njihovi potomci, njegov zakonec ali zunajzakonski parter, njegovi starši in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Te osebe dedujejo po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
Po prvem dednem redu dedujejo zapuščino zapustnikovi otroci in njegov zakonec ali zunajzakonski parter po enakih delih. V prvem dednem redu lahko dedujejo tudi zapustnikovi vnuki na podlagi vstopne pravice, vendar le v primeru, če je kateri od zapustnikovih otrok umrl prej kot zapustnik. V tem primeru potomci zapustnikovega otroka njegov del dedujejo po enakih delih.
Kadar zapustnik ni zapustil potomcev, nastopi dedovanje po drugem dednem redu in zapuščino dedujejo njegovi starši in njegov zakonec ali zunajzakonski partner. Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec ali zunajzakonski partner pa deduje drugo polovico zapuščine. V primeru, ko sta zapustnikova starša umrla pred zapustnikom dedujejo na podlagi vstopne pravice njuni potomci (zapustnikovi bratje in sestre, če teh ni več nečaki in nečakinje).
Po tretjem dednem redu se deduje, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega potomca) in ne zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Dedujejo zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci. Polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini stran. Če eden izmed dedov oziroma babic umre pred zapustnikom, del zapuščine, ki bi šel temu dedu oziroma babici dedujejo njegovi oziroma njeni potomci (zapustnikovi strici, tete, če teh ni več bratranci in sestrične).
